Tik pred uveljavitvijo Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki v veljavo stopa v ponedeljek, so se oglasili delodajalci, ki sedaj pozivajo k zamrznitvi zakona. Zakon namreč prinaša dodatno birokratsko oviro in finančno breme za gospodarstvo, pravijo. Gospodarski minister Matjaž Han je za sejo vlade na podlagi pozivov delodajalcev napovedal tudi pogovor o noveli zakona. Strinja se, da je neživljenjska in jo velja zamrzniti. Na ministrstvu za delo dogajanja ne komentirajo, sindikati pa morebitni zamrznitvi novele ostro nasprotujejo.

Toda minister za delo Luka Mesec je na novinarski konferenci zavrnil možnost zamrznitve. “Zakona ne bomo ustavljali, bomo pa naredili naslednje: odprli bomo elektronski predal, na katerega bodo lahko vsi, ki bodo naleteli na težave, sporočili predloge. Po potrebi bomo zakon, če bo potrebno, čez tri mesece odprli in ga popravljali.”

Inšpektorat bo ta čas na terenu v funkciji svetovalca. V teh treh mesecih bo Inšpektorat RS za delo na terenu deloval predvsem svetovalno, torej svetoval podjetjem, kako naj zakon uporabljajo.

Torej Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti neizpodbitno stopa v veljavo s ponedeljkom 20.11.2023.

Vir: 24ur.com

Vlada je potrdila predlog novele zakona o tujcih, ki uvaja spremembe pri pogoju znanja slovenskega jezika v postopkih podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine za družinske člane državljanov tretjih držav.

S predlogom zakona se pogoj znanja jezika na vstopni ravni A1 nadomešča z znanjem na t. i. preživetveni ravni.

Kot so sporočili po dopisni seji vlade, na novo uvajajo preživetveno raven znanja slovenščine, ki omogoča temeljno sporazumevanje v slovenskem jeziku, omejeno na preproste, predvidljive, vsakodnevne situacije, v katerih je izražanje rutinsko in se ponavlja.

Pri pripravi integracijske strategije so namreč ugotovili, da za potrebe začetne integracije zadostuje poznavanje in razumevanje slovenskega jezika na najbolj temeljni ravni, čemur ustreza predvidena preživetvena raven. Tujec pa bo svojo raven znanja lahko kasneje nadgrajeval z zahtevnejšimi tečaji tudi v okviru nadaljnjih integracijskih programov. Ugotovili so tudi, da za izvajanje programov in izpitov na ravni A1 na trgu trenutno ni dovolj izvajalcev.

Merila za nov izobraževalni program na preživetveni ravni, vključno s standardi znanja, ki se preverjajo z obveznim preizkusom znanja slovenskega jezika na tej ravni, bo določil minister, pristojen za izobraževanje.

Tečaje in obvezni preizkus znanja iz slovenskega jezika na preživetveni ravni bodo lahko izvajale izobraževalne ustanove oziroma organizacije, ki izvajajo bodisi javnoveljavne izobraževalne programe za odrasle bodisi neformalne izobraževalne programe za odrasle za učenje slovenskega jezika. Vsak tujec, ki je upravičen do udeležbe v teh programih, bo upravičen tudi do enkratnega brezplačnega preizkusa znanja iz slovenskega jezika.

S predlogom novele se zamika postopno uvajanje pogoja znanja slovenskega jezika v postopkih podaljšanja dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine, ki je bilo določeno aprila 2023. Predlog določa, da za prošnje, vložene do 30. aprila 2024, izpit iz znanja slovenskega jezika na preživetveni ravni ni pogoj za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine.

Za prošnje, vložene od 1. maja do 31. oktobra 2024, mora polnoletni družinski član v postopku podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine predložiti tudi potrdilo o vpisu v neformalni izobraževalni program za odrasle za učenje slovenskega jezika ali potrdilo o vpisu v javnoveljavni izobraževalni program za odrasle, na podlagi katerega se ne pridobi javnoveljavna izobrazba. Tujcu pa ni treba predložiti potrdila o vpisu na tečaj, če predloži spričevalo o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na vsaj vstopni ravni.

Določa tudi, da mora tujec za prošnje, vložene od 1. novembra 2024, v postopku podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine predložiti potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenščine na preživetveni ravni.

Za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje pa ostaja pogoj opravljen izpit na ravni A2, kot je določeno zdaj, so še sporočili po seji. Vlada DZ-ju predlaga obravnavo po nujnem postopku.

Vir: rtvslo.si

Vlada je na seji potrdila predlog novele zakona o tujcih in ga po nujnem zakonodajnem postopku poslala v nadaljnjo obravnavo v DZ. Z novelo želi notranje ministrstvo odpraviti administrativne ovire pri izdaji dovoljenj za začasno prebivanje tujcem in omogočiti njihovo vročanje po pošti. Zanje znova uvaja tudi brezplačne tečaje slovenščine.

Ministrstvo za notranje zadeve je v obrazložitvi predloga zapisalo, da je njegov hiter sprejem za gospodarstvo nujen zaradi potrebe po delovni sili, za stranke v postopkih pa bo odpravil administrativne ovire na upravnih enotah pri postopkih izdaje dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi prebivanja.

Nujni postopek je po oceni ministrstva nujen tudi zato, ker se konec aprila začnejo uporabljati spremenjene določbe o financiranju programov učenja slovenskega jezika. Predlog namreč znova uvaja brezplačne tečaje slovenščine za vse kategorije tujcev, ki so bili do brezplačnih tečajev slovenskega jezika upravičeni pred sprejemom zadnje novele tega zakona. 

S predlogom se želi omogočiti tudi vročanje dovoljenj in podaljšanih dovoljenj za začasno prebivanje po pošti ter hrambo prstnih odtisov, oddanih v postopku izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje, za namen v postopku podaljšanja tega dovoljenja. Predlog spreminja tudi koncept odločanja o tujčevi zamenjavi delovnega mesta – ukinja se obveznost izdaje pisne odobritve s strani upravne enote oziroma zavoda za zaposlovanje.

Tujcu, ki mu je prenehal status začasne zaščite, omogoča, da v roku osmih dni po preteku statusa na pristojnem organu zaprosi za dovoljenje za začasno prebivanje za kateri koli namen, ki ga določa zakon. Predlog pa odpravlja tudi obveznost periodičnega preverjanja tujčevih sredstev za preživljanje po uradni dolžnosti.

Vir: 24ur.com

Minimalna plača 2023 je znana in bo predvidoma veljala že za izplačila plač v februarju 2023. Gre za  rekordni dvig neto minimalne plače v letu 2023. 

Neto minimalna plača 2023 bo tako višja za 100€ glede na minimalno plačo v letu 2022. To pomeni, da neto minimalna plača 2023 znaša 878,48€. Minimalna plača 2023 v bruto znesku pa bo znašala 1.203,36€.

Zaradi dviga minimalne plače bo posledično prišlo tudi do višje najnižje urne postavke za začasno in občasno delo dijakov, študentov in upokojencev. Kot so zapisali na portalu Finance, se bo bruto urna postavka iz 6,17€ dvignila na 6,92€.

Po podatkih statističnega urada je letna inflacija decembra dosegla 10,3 odstotka, medtem ko je bila lani ob tem času 4,9-odstotna. Kljub nekaterim drugačnim pričakovanjem se je inflacija ob koncu leta še nekoliko okrepila, novembra je bila namreč pri 10 odstotkih. Povprečna letna inflacija je bila v iztekajočem se letu 8,8-odstotna. To je prva ocena letne inflacije v decembru, končni podatki bodo znani konec tega tedna. 

Na podlagi teh podatkov bo nato minister za delo Luka Mesec določil končni znesek minimalne plače in ga objavil v uradnem listu. Zvišana minimalna plača bo veljala že za januar, delavci pa jo bodo prejeli februarja. 

Minister je konec decembra že napovedal, da bo plača višja za okoli 100 evrov neto. Minimalna plača je v letu 2022 znašala 778 evrov neto in čeprav višina minimalne plače za leto 2023 še ni znana, sindikalisti pričakujejo, da bo ta med 870 in 900 evrov neto.

Vir: STA

Vlada je v septembru sprejela predlog novele Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

Po novem bo tako vsakemu od staršev pripadlo 60 dni neprenosljivega plačanega starševskega dopusta (doslej je imela le mama neprenosljivih 30 dni). 

Po novem bo starševski dopust za oba znašal 160 dni (doslej je bilo dopusta le 130 dni). Očetovski dopust se bo s 30 skrajšal na 15 dni, starševski dopust pa kot rečeno podaljšal na 160 dni, pri čemer bo imel oče 60 dni neprenosljivih. 100 dni bo torej oče še vedno lahko prenesel na mater in bo mati lahko tako kot do sedajizrabila 260 dni. Enako velja tudi obratno, kadar mati prenese vseh 100 dni na očeta, oče lahko izrabi 260 dni starševskega dopusta, mati pa ima 60 dni neprenosljivih. 

Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva otroka se bo podaljšalo do osmega leta otrokove starosti (doslej je bilo do zaključka 1. razreda). Krajši delovni čas zaradi varstva otroka bosta lahko po novem koristila OBA starša hkrati, vendar pri tem ne smeta preseči 20 ur tedensko.

Prav tako se bo podaljšalo obdobje koriščenja (prenesenega) starševskega dopusta do osmega leta otrokove starosti (do sedaj je bilo do zaključka 1. razreda).

Spremembe bodo stopile v veljavo od 01.04.2023 dalje, več pa si lahko preberete na https://www.gov.si/novice/2022-09-22-spremembe-na-podrocju-starsevskega-varstva/

Vir: gov.si 

Zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina lahko podjetja na podlagi Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina (ZPGVCEP), ki je bil objavljen v Uradnem listu št.117/2022 dne 9.9.2022, lahko zaprosite za subvencijo, ki predstavlja pomoč gospodarstvu.

Prijavijo se lahko podjetja, ki so bila registrirana pred 1.12.2021, ki imajo plačane davke in prispevke, niso insolventna, do pomoči pa niso upravičena med drugim podjetja, ki sodijo v posebno kategorijo in ki so dvig cene energentov že vključile v svojo končno ceno proizvodov ali storitev. 

Podjetja bodo pomoč, ki predstavlja 30% stroškov električne energije in zemeljskega plina, dobila v dveh delih in sicer za obdobje od junija 2022 do septembra 2022 do konca tega leta in za obdobje od oktobra 2022 do 3112.2022 pa bo pomoč izplačana do 15.3.2023.

Vlogo bo možno oddati na SPIRIT podjetniškem portalu in sicer med 1.11.2022 in 15.11.2022.

Za dodatna pojasnila in pomoč pri izpolnjevanju obrazcev smo na voljo na info@sugesta.si.

Gospodarska zbornica Slovenije je 14.7.2022 organizirala posvet in okroglo mizo Zaposlovanje tujcev. Dogodek je bil namenjen iskanju rešitev za pospešitev in poenostavitev postopkov zaposlovanja tujcev. Predstavniki podjetij so izpostavili konkretne težave in predlagali vrsto kratkoročnih interventnih in organizacijskih rešitev, kar je bila tudi rdeča nit okrogle mize, na kateri so sodelovali predstavniki pristojnih ministrstev in Zavoda za zaposlovanje.

Izpostavljenih je bilo kar nekaj konkretnih predlogov za reševanje zaostankov in operativno optimizacijopostopkov reševanja vlog za zaposlovanje tujih delavcev, in pa tudi za organizacijske izboljšave:

• Uvedba poenostavljenih postopkov vsaj za deficitarne poklice; pri odredbi za določitev deficitarnih poklicev naj se z večjo težo upošteva mnenje socialnih partnerjev;
• Uvedba uvajalnega obdobja za tuje delavce – na podlagi  preverbe  potrdila o nekaznovanosti lahko delavec prične z delom, ostala dokumentacija se preverja v času uvajalnega obdobja;
• Uvedba modela vlaganja in odločanja na UE po modelu A1 (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije);
• Začasno naj se veljavnost enotnih dovoljenj podaljša z enega na dve leti oz. tri, da  postopki  podaljševanj dodatno ne bremenijo  UE;
• Zagotovijo naj se možnosti za oddajo prstnih odtisov tako, da ta postopek ne otežuje zaposlovanja tujih delavcev iz držav, kjer nimamo svojih predstavništev;
• Zagotovi naj se sočasna oddaja vlog za delovna dovoljenja in za enotna dovoljenja za prebivanje in delo tudi v postopkih po sporazumih v BiH in Srbijo;
• Zagotovi naj se razširitev možnosti sezonskega dela še na druga področja dejavnosti, npr. : gostinstvo in turizem, gradbeništvo …
• Preučitev možnosti sklepanja novih bilateralnih sporazumov, hkrati naj se proučijo postopki, ki so trenutno uveljavljeni in trenutno ne prinašajo prednosti delodajalcem;
• Proučitev postopkov zaposlovanja tujih študentov, ki študirajo v Sloveniji in se želijo po končanem študiju zaposliti v Sloveniji.

• Zagotovitev dodatnih kadrovskih kapacitet na UE, oz. preučitev možnosti prerazporeditve kadra;
• Razširitev  pristojnosti zaposlenih na UE tako, da se preseže teritorialna pristojnost pri obravnavi vlog;
• Organizirajo se delavnice in izobraževanja za odločevalce in delodajalce;
• Omogoči se elektronski vpogled v vloge (da lahko vlagatelji hitro in enostavno preverijo status  vlog in tako preprečimo število klicev na UE, ki tudi obremenjujejo zaposlene),
• Predlog triažo že pri zajemanju vlog – npr. na  popolne, nepopolne vloge in triažo na druge smiselne skupine glede na proces odločanja…..
• Predlog za enotni klicni center oz. enotno Info točko za vse UE, ki bo v pomoč delodajalcem;
• Digitalizacija postopkov, kjer je le mogoče.

Za vse informacije s področja zaposlovanja tujcev smo na voljo na info@sugesta.si.

Vir: gzs.si

Skladno s spremembo Zakona o gospodarskih družbah se rok za vpis elektronskega naslova v Poslovni register Slovenije počasi izteka. Vse obstoječe družbe morajo svojo obveznost izpolniti do 24.2.2022.

Obveznost velja za kapitalske in osebne gospodarske družbe ter tudi za interesna gospodarska združenja in podružnice tujih podjetij. Obveznost ne velja za društva in samostojne podjetnike.

Več o postopku vpisa elektronskega naslova družbe, ki bo javno objavljen, si lahko preberete na spletni strani AJPESA.

Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije Covid-19 (ZIUPGT), ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 112/2021 in je pričel veljati 14.7.2021 je med drugim prinesel tudi finančno pomoč v obliki financiranja regresa za letni dopust 2021 in sicer pravnim in fizičnim osebam, ki svoje dejavnosti niso mogle opravljati ali so jo opravljale v zelo omejenem obsegu.

Naj spomnimo, da predmetni zakon določa dejavnosti, ki jih mora, kot glavno dejavnost opravljati upravičenec do pomoči. Upravičenec do pomoči za financiranje regresa za letni dopust za leto 2021 je pravna ali fizična oseba, ki je bila vpisana v Poslovni register Slovenije do 31 maja 2021 in ki na dan uveljavitve zakona opravlja kot glavno dejavnost  ali kot dopolnilno dejavnost na kmetiji po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o standardni  klasifikaciji dejavnosti opravlja eno izmed dejavnosti navedenih v 1. odstavku 27. člena zakona, ki jih lahko najdete TUKAJ.

Višina pomoči za financiranje regresa za letni dopust znaša 1.024 eurov na zaposlenega oziroma se določi v sorazmernem delu, če ima zaposleni pravico do regresa v sorazmernem delu.

Za izplačilo pomoči za financiranje regresa za letni dopust upravičenec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da izpolnjuje vse predpisane pogoje. 

Upravičenec predloži izjavo od 1. do 30. septembra 2021. FURS izplača pomoč za financiranje regresa za letni dopust do 20. oktobra 2021. Povezavo do izjave najdete TUKAJ.

Za dodatna pojasnila in informacije smo vam na voljo na  info@sugesta.si .