OBVEZEN ZDRAVSTVENI PRISPEVEK

Z 31. decembrom 2023 je bilo ukinjeno prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. S 1. januarjem 2024 je bil uveden obvezni zdravstveni prispevek (OZP).

Vse zdravstvene storitve, ki so bile opravljene oziroma so se pričele izvajati do vključno 31. 12. 2023 (npr. hospitalizacije) ter vsa zdravila in medicinski pripomočki, izdani do vključno 31. 12. 2023, se zagotavljajo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja v določenem odstotnem deležu (npr. specialistično-ambulantne storitve v zvezi z boleznimi 80 %, zdravila z vmesne liste 10 %). Zdravstvene storitve, ki se začnejo izvajati od vključno 1. 1. 2024 oziroma zdravila in medicinski pripomočki, izdani od vključno 1. 1. 2024, se zagotovijo v celoti (100 %) v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Zavarovalne police, ki so jih zavarovanci sklenili pri eni od zavarovalnic, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, so avtomatsko prenehale veljati 31. 12. 2023. Zavarovancem v zvezi s prekinitvijo polic  ni potrebno storiti ničesar. Zadnja premija dopolnilnega zavarovanja, ki jo je potrebno plačati, je premija za december 2023. 

Za obdobje od vključno meseca januarja 2024 do vključno februarja 2025 znaša obvezni zdravstveni prispevek 35 EUR mesečno. Obvezni zdravstveni prispevek se uskladi enkrat letno, in sicer 1. marca z rastjo povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji v preteklem letu po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije.

Za plačilo obveznega zdravstvenega prispevka so zavezani:

1) Zavarovane osebe

  • osebe v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji (001, 013, 016, 029, 034, 084, 085);
  • invalidne osebe zunaj delovnega razmerja na poklicni rehabilitaciji (086);
  • osebe v delovnem razmerju v tujini, ki opravljajo delo na območju Republike Slovenije (114),
  • osebe, ki so sočasno zaposlene v drugi državi članici EU do polnega delovnega časa (115);
  • zaposleni pri mednarodnih organizacijah, ustanovah, konzularnih in diplomatskih predstavništvih s sedežem v Republiki Sloveniji (008, 020);
  • osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, zaposlene pri tujem delodajalcu, ki niso zavarovane pri tujem nosilcu zavarovanja (021);
  • samostojni podjetniki (005);
  • osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost (019);
  • samozaposleni v drugi državi članici EU (119);
  • vrhunski športniki in vrhunski šahisti (027);
  • družbeniki družb v RS, ki so poslovodne osebe (040);
  • družbeniki družb v drugi državi članici EU, ki so poslovodne osebe (120);
  • samostojni zavezanci – kmetje (051, 052, 053, 054, 064, 065);
  • brezposelne osebe – prejemniki denarnega nadomestila pri Zavodu RS za zaposlovanje (028);
  • upokojenci (060);
  • prejemniki družinske pokojnine – vdove, vdovci in starši (063);
  • prejemniki poklicne pokojnine (117);
  • upravičenci do nadomestila v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja po prenehanju delovnega razmerja (012);
  • upravičenci do starševskega nadomestila po prenehanju delovnega razmerja (110);
  • uživalci začasnih invalidskih nadomestil v času brezposelnosti (031);
  • prejemniki starševskega nadomestila brez pravice do starševskega dopusta (071);
  • upravičenci do delnega plačila za izgubljeni dohodek (074);
  • družinski člani – zakonci (075, 077, 079);
  • družinski člani – starši (077);
  • osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja (042);
  • tujci, ki se izobražujejo ali izpopolnjujejo v RS (043);
  • osebe s stalnim prebivalščem v RS, ki si same plačujejo prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje (048);

Odtegljaj obveznega zdravstvenega prispevka od prejemka zavarovanca izvede izplačevalec prejemka, in sicer:

  • delodajalec od plač in nadomestil,
  • Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od pokojnin,
  • Zavod RS za zaposlovanje od denarnih nadomestil za brezposelnost, ki so bili pred pričetkom uveljavljanja te pravice zavarovani kot osebe v delovnem razmerju,
  • Center za socialno delo od starševskih nadomestil za osebe, ki so vključene v delovno razmerje, in za upravičence do starševskih nadomestil po prenehanju delovnega razmerja,
  • Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije od nadomestil plač, ki jih izplačuje upravičencem do nadomestil po prenehanju delovnega razmerja ali delavcem v skladu z desetim odstavkom 137. člena Zakona o delovnih razmerjih,
  • Kapitalska družba za prejemnike poklicnih pokojnin, ki niso zavarovani iz drugega naslova,
  • Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije od prejemkov delavcem, upravičencem v primeru insolventnosti delodajalca ali izbrisa delodajalca iz sodnega registra.

Vir: zzzs.si

POVIŠANJE MINIMALNE PLAČE

V skladu z Zakonom o minimalni plači se minimalna plača enkrat letno uskladi z rastjo cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev se uporabi uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta, ki je lani znašala 4,2 odstotka.

Pri uskladitvi se ob rasti cen življenjskih potrebščin upošteva tudi druge zakonske kriterije, kot so gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Uskladitev zneska minimalne plače se določi po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa nov znesek objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najkasneje do konca januarja tekočega leta. Nov znesek minimalne plače velja za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja tekočega leta dalje.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je po predhodnem posvetu z vsemi ključnimi deležniki odločil za uskladitev zneska minimalne plače v višini 4,2 odstotka. V primerjavi z minimalno plačo v letu 2023, ki je znašala 1.203,36 evra bruto, bo nova minimalna plača višja za 50,54 evra. Nov znesek minimalne plače bo tako znašal 1.253,90 evra bruto.

Vir: gov.si

ZAKON O EVIDENCAH SE NE BO USTAVIL

Tik pred uveljavitvijo Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki v veljavo stopa v ponedeljek, so se oglasili delodajalci, ki sedaj pozivajo k zamrznitvi zakona. Zakon namreč prinaša dodatno birokratsko oviro in finančno breme za gospodarstvo, pravijo. Gospodarski minister Matjaž Han je za sejo vlade na podlagi pozivov delodajalcev napovedal tudi pogovor o noveli zakona. Strinja se, da je neživljenjska in jo velja zamrzniti. Na ministrstvu za delo dogajanja ne komentirajo, sindikati pa morebitni zamrznitvi novele ostro nasprotujejo.

Toda minister za delo Luka Mesec je na novinarski konferenci zavrnil možnost zamrznitve. “Zakona ne bomo ustavljali, bomo pa naredili naslednje: odprli bomo elektronski predal, na katerega bodo lahko vsi, ki bodo naleteli na težave, sporočili predloge. Po potrebi bomo zakon, če bo potrebno, čez tri mesece odprli in ga popravljali.”

Inšpektorat bo ta čas na terenu v funkciji svetovalca. V teh treh mesecih bo Inšpektorat RS za delo na terenu deloval predvsem svetovalno, torej svetoval podjetjem, kako naj zakon uporabljajo.

Torej Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti neizpodbitno stopa v veljavo s ponedeljkom 20.11.2023.

Vir: 24ur.com

ZNIŽANJE POGOJA ZNANJA SLOVENŠČINE

Vlada je potrdila predlog novele zakona o tujcih, ki uvaja spremembe pri pogoju znanja slovenskega jezika v postopkih podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine za družinske člane državljanov tretjih držav.

S predlogom zakona se pogoj znanja jezika na vstopni ravni A1 nadomešča z znanjem na t. i. preživetveni ravni.

Kot so sporočili po dopisni seji vlade, na novo uvajajo preživetveno raven znanja slovenščine, ki omogoča temeljno sporazumevanje v slovenskem jeziku, omejeno na preproste, predvidljive, vsakodnevne situacije, v katerih je izražanje rutinsko in se ponavlja.

Pri pripravi integracijske strategije so namreč ugotovili, da za potrebe začetne integracije zadostuje poznavanje in razumevanje slovenskega jezika na najbolj temeljni ravni, čemur ustreza predvidena preživetvena raven. Tujec pa bo svojo raven znanja lahko kasneje nadgrajeval z zahtevnejšimi tečaji tudi v okviru nadaljnjih integracijskih programov. Ugotovili so tudi, da za izvajanje programov in izpitov na ravni A1 na trgu trenutno ni dovolj izvajalcev.

Merila za nov izobraževalni program na preživetveni ravni, vključno s standardi znanja, ki se preverjajo z obveznim preizkusom znanja slovenskega jezika na tej ravni, bo določil minister, pristojen za izobraževanje.

Tečaje in obvezni preizkus znanja iz slovenskega jezika na preživetveni ravni bodo lahko izvajale izobraževalne ustanove oziroma organizacije, ki izvajajo bodisi javnoveljavne izobraževalne programe za odrasle bodisi neformalne izobraževalne programe za odrasle za učenje slovenskega jezika. Vsak tujec, ki je upravičen do udeležbe v teh programih, bo upravičen tudi do enkratnega brezplačnega preizkusa znanja iz slovenskega jezika.

S predlogom novele se zamika postopno uvajanje pogoja znanja slovenskega jezika v postopkih podaljšanja dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine, ki je bilo določeno aprila 2023. Predlog določa, da za prošnje, vložene do 30. aprila 2024, izpit iz znanja slovenskega jezika na preživetveni ravni ni pogoj za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine.

Za prošnje, vložene od 1. maja do 31. oktobra 2024, mora polnoletni družinski član v postopku podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine predložiti tudi potrdilo o vpisu v neformalni izobraževalni program za odrasle za učenje slovenskega jezika ali potrdilo o vpisu v javnoveljavni izobraževalni program za odrasle, na podlagi katerega se ne pridobi javnoveljavna izobrazba. Tujcu pa ni treba predložiti potrdila o vpisu na tečaj, če predloži spričevalo o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na vsaj vstopni ravni.

Določa tudi, da mora tujec za prošnje, vložene od 1. novembra 2024, v postopku podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine predložiti potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenščine na preživetveni ravni.

Za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje pa ostaja pogoj opravljen izpit na ravni A2, kot je določeno zdaj, so še sporočili po seji. Vlada DZ-ju predlaga obravnavo po nujnem postopku.

Vir: rtvslo.si

NOVELA ZAKONA O TUJCIH

Vlada je na seji potrdila predlog novele zakona o tujcih in ga po nujnem zakonodajnem postopku poslala v nadaljnjo obravnavo v DZ. Z novelo želi notranje ministrstvo odpraviti administrativne ovire pri izdaji dovoljenj za začasno prebivanje tujcem in omogočiti njihovo vročanje po pošti. Zanje znova uvaja tudi brezplačne tečaje slovenščine.

Ministrstvo za notranje zadeve je v obrazložitvi predloga zapisalo, da je njegov hiter sprejem za gospodarstvo nujen zaradi potrebe po delovni sili, za stranke v postopkih pa bo odpravil administrativne ovire na upravnih enotah pri postopkih izdaje dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi prebivanja.

Nujni postopek je po oceni ministrstva nujen tudi zato, ker se konec aprila začnejo uporabljati spremenjene določbe o financiranju programov učenja slovenskega jezika. Predlog namreč znova uvaja brezplačne tečaje slovenščine za vse kategorije tujcev, ki so bili do brezplačnih tečajev slovenskega jezika upravičeni pred sprejemom zadnje novele tega zakona. 

S predlogom se želi omogočiti tudi vročanje dovoljenj in podaljšanih dovoljenj za začasno prebivanje po pošti ter hrambo prstnih odtisov, oddanih v postopku izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje, za namen v postopku podaljšanja tega dovoljenja. Predlog spreminja tudi koncept odločanja o tujčevi zamenjavi delovnega mesta – ukinja se obveznost izdaje pisne odobritve s strani upravne enote oziroma zavoda za zaposlovanje.

Tujcu, ki mu je prenehal status začasne zaščite, omogoča, da v roku osmih dni po preteku statusa na pristojnem organu zaprosi za dovoljenje za začasno prebivanje za kateri koli namen, ki ga določa zakon. Predlog pa odpravlja tudi obveznost periodičnega preverjanja tujčevih sredstev za preživljanje po uradni dolžnosti.

Vir: 24ur.com

ZNAN JE ZNESEK MINIMALNE PLAČE ZA LETO 2023

Minimalna plača 2023 je znana in bo predvidoma veljala že za izplačila plač v februarju 2023. Gre za  rekordni dvig neto minimalne plače v letu 2023. 

Neto minimalna plača 2023 bo tako višja za 100€ glede na minimalno plačo v letu 2022. To pomeni, da neto minimalna plača 2023 znaša 878,48€. Minimalna plača 2023 v bruto znesku pa bo znašala 1.203,36€.

Zaradi dviga minimalne plače bo posledično prišlo tudi do višje najnižje urne postavke za začasno in občasno delo dijakov, študentov in upokojencev. Kot so zapisali na portalu Finance, se bo bruto urna postavka iz 6,17€ dvignila na 6,92€.

MINIMALNA PLAČA 2023

Po podatkih statističnega urada je letna inflacija decembra dosegla 10,3 odstotka, medtem ko je bila lani ob tem času 4,9-odstotna. Kljub nekaterim drugačnim pričakovanjem se je inflacija ob koncu leta še nekoliko okrepila, novembra je bila namreč pri 10 odstotkih. Povprečna letna inflacija je bila v iztekajočem se letu 8,8-odstotna. To je prva ocena letne inflacije v decembru, končni podatki bodo znani konec tega tedna. 

Na podlagi teh podatkov bo nato minister za delo Luka Mesec določil končni znesek minimalne plače in ga objavil v uradnem listu. Zvišana minimalna plača bo veljala že za januar, delavci pa jo bodo prejeli februarja. 

Minister je konec decembra že napovedal, da bo plača višja za okoli 100 evrov neto. Minimalna plača je v letu 2022 znašala 778 evrov neto in čeprav višina minimalne plače za leto 2023 še ni znana, sindikalisti pričakujejo, da bo ta med 870 in 900 evrov neto.

Vir: STA

SPREMEMBE NA PODROČJU STARŠEVSKEGA VARSTVA

Vlada je v septembru sprejela predlog novele Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

Po novem bo tako vsakemu od staršev pripadlo 60 dni neprenosljivega plačanega starševskega dopusta (doslej je imela le mama neprenosljivih 30 dni). 

Po novem bo starševski dopust za oba znašal 160 dni (doslej je bilo dopusta le 130 dni). Očetovski dopust se bo s 30 skrajšal na 15 dni, starševski dopust pa kot rečeno podaljšal na 160 dni, pri čemer bo imel oče 60 dni neprenosljivih. 100 dni bo torej oče še vedno lahko prenesel na mater in bo mati lahko tako kot do sedajizrabila 260 dni. Enako velja tudi obratno, kadar mati prenese vseh 100 dni na očeta, oče lahko izrabi 260 dni starševskega dopusta, mati pa ima 60 dni neprenosljivih. 

Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva otroka se bo podaljšalo do osmega leta otrokove starosti (doslej je bilo do zaključka 1. razreda). Krajši delovni čas zaradi varstva otroka bosta lahko po novem koristila OBA starša hkrati, vendar pri tem ne smeta preseči 20 ur tedensko.

Prav tako se bo podaljšalo obdobje koriščenja (prenesenega) starševskega dopusta do osmega leta otrokove starosti (do sedaj je bilo do zaključka 1. razreda).

Spremembe bodo stopile v veljavo od 01.04.2023 dalje, več pa si lahko preberete na https://www.gov.si/novice/2022-09-22-spremembe-na-podrocju-starsevskega-varstva/

Vir: gov.si 

POMOČ GOSPODARSTVU ZARADI VISOKIH CEN ELEKTRIČNE ENERGIJE IN PLINA

Zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina lahko podjetja na podlagi Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina (ZPGVCEP), ki je bil objavljen v Uradnem listu št.117/2022 dne 9.9.2022, lahko zaprosite za subvencijo, ki predstavlja pomoč gospodarstvu.

Prijavijo se lahko podjetja, ki so bila registrirana pred 1.12.2021, ki imajo plačane davke in prispevke, niso insolventna, do pomoči pa niso upravičena med drugim podjetja, ki sodijo v posebno kategorijo in ki so dvig cene energentov že vključile v svojo končno ceno proizvodov ali storitev. 

Podjetja bodo pomoč, ki predstavlja 30% stroškov električne energije in zemeljskega plina, dobila v dveh delih in sicer za obdobje od junija 2022 do septembra 2022 do konca tega leta in za obdobje od oktobra 2022 do 3112.2022 pa bo pomoč izplačana do 15.3.2023.

Vlogo bo možno oddati na SPIRIT podjetniškem portalu in sicer med 1.11.2022 in 15.11.2022.

Za dodatna pojasnila in pomoč pri izpolnjevanju obrazcev smo na voljo na info@sugesta.si.

PREDLOGI ZA POSPEŠITEV IN POENOSTAVITEV POSTOPKOV ZAPOSLOVANJA TUJCEV

Gospodarska zbornica Slovenije je 14.7.2022 organizirala posvet in okroglo mizo Zaposlovanje tujcev. Dogodek je bil namenjen iskanju rešitev za pospešitev in poenostavitev postopkov zaposlovanja tujcev. Predstavniki podjetij so izpostavili konkretne težave in predlagali vrsto kratkoročnih interventnih in organizacijskih rešitev, kar je bila tudi rdeča nit okrogle mize, na kateri so sodelovali predstavniki pristojnih ministrstev in Zavoda za zaposlovanje.

Izpostavljenih je bilo kar nekaj konkretnih predlogov za reševanje zaostankov in operativno optimizacijopostopkov reševanja vlog za zaposlovanje tujih delavcev, in pa tudi za organizacijske izboljšave:

  • Uvedba poenostavljenih postopkov vsaj za deficitarne poklice; pri odredbi za določitev deficitarnih poklicev naj se z večjo težo upošteva mnenje socialnih partnerjev;
  • Uvedba uvajalnega obdobja za tuje delavce – na podlagi  preverbe  potrdila o nekaznovanosti lahko delavec prične z delom, ostala dokumentacija se preverja v času uvajalnega obdobja;
  • Uvedba modela vlaganja in odločanja na UE po modelu A1 (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije);
  • Začasno naj se veljavnost enotnih dovoljenj podaljša z enega na dve leti oz. tri, da  postopki  podaljševanj dodatno ne bremenijo  UE;
  • Zagotovijo naj se možnosti za oddajo prstnih odtisov tako, da ta postopek ne otežuje zaposlovanja tujih delavcev iz držav, kjer nimamo svojih predstavništev;
  • Zagotovi naj se sočasna oddaja vlog za delovna dovoljenja in za enotna dovoljenja za prebivanje in delo tudi v postopkih po sporazumih v BiH in Srbijo;
  • Zagotovi naj se razširitev možnosti sezonskega dela še na druga področja dejavnosti, npr. : gostinstvo in turizem, gradbeništvo …
  • Preučitev možnosti sklepanja novih bilateralnih sporazumov, hkrati naj se proučijo postopki, ki so trenutno uveljavljeni in trenutno ne prinašajo prednosti delodajalcem;
  • Proučitev postopkov zaposlovanja tujih študentov, ki študirajo v Sloveniji in se želijo po končanem študiju zaposliti v Sloveniji.
  • Zagotovitev dodatnih kadrovskih kapacitet na UE, oz. preučitev možnosti prerazporeditve kadra;
  • Razširitev  pristojnosti zaposlenih na UE tako, da se preseže teritorialna pristojnost pri obravnavi vlog;
  • Organizirajo se delavnice in izobraževanja za odločevalce in delodajalce;
  • Omogoči se elektronski vpogled v vloge (da lahko vlagatelji hitro in enostavno preverijo status  vlog in tako preprečimo število klicev na UE, ki tudi obremenjujejo zaposlene),
  • Predlog triažo že pri zajemanju vlog – npr. na  popolne, nepopolne vloge in triažo na druge smiselne skupine glede na proces odločanja…..
  • Predlog za enotni klicni center oz. enotno Info točko za vse UE, ki bo v pomoč delodajalcem;
  • Digitalizacija postopkov, kjer je le mogoče.

Za vse informacije s področja zaposlovanja tujcev smo na voljo na info@sugesta.si.

Vir: gzs.si